Evropski ris

Ris je sramežljiva in skrivnostna mačka. Najraje živi v gozdu z veliko podrasti, da se laže skrije in zasleduje plen. Podrta drevesa mu tako pomagajo pri lovu, ko v zasedi preži na plen. V naravi ga zaradi izrazito prikritega načina življenja le redko vidimo. Večkrat opazimo le sledi ali ostanke plena.

"Snežke" so v modi

Ris je največja evropska mačka. Ima rdečkastosiv kožuh, pokrit s pegami. Prepoznamo ga po črnih čopkih na ušesih in kratkem repku s črno konico. Zadnje noge so daljše, zato se ris lahko močno odrine in dela dolge skoke. Velika stopala ima pokrito z dlako, kar predvsem pozimi deluje, kot bi imel obute snežke. Tako je zelo učinkovit pri hoji po snegu.

Odrasel ris lahko pri pohajkovanju v eni noči prehodi do 45 km.

Skrivnostni zasledovalec

Kot plenilec ima ris zelo pomembno vlogo v naravi. Najbolj dejaven je zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Ker lahko hitro teče le na kratke razdalje, plen lovi z zalezovanjem. Žrtvi nato skoči na hrbet in jo ubije tako, da jo s spodnje strani ugrizne v vrat.

Kaj bo za kosilo?

Ris je tretji največji plenilec v Evropi, takoj za volkom in rjavim medvedom. Je popoln mesojed. Najraje lovi srne, gamse in muflone. Zajci, glodavci ali celo ptice so na jedilniku le, ko je res lačen. Čeprav je sposoben ujeti plen, ki je tudi do štirikrat večji od njega, se večjih živali, na primer jelenov ali divjih prašičev, loti le redko.

V dvoje je lepše?

Risi so navadno samotarske živali. V parih jih najdemo le v času paritve, med februarjem in aprilom. Dvorjenje traja dva dni. V tem času samec in samica zasledujeta drug drugega, skupaj lovita in si ljubkovalno čistita dlako. Takrat se risi tudi intemzivno oglašajo, kar je podobno mijavkanju domačih mačk in pasjemu laježu. Po končanem parjenju si samec hitro poišče drugo samico.

Brlog

Samica v pričakovanju mladičev išče primerno mesto za brlog. Naredi ga na skrivnem kraju, v skalnati luknji ali drevesni kotanji, pod koreninami ali v drugih navadnih vdolbinah.

Tudi risi imajo mlečne zobe, ko jih od petega meseca do prvega leta starosti postopoma zamenjajo stalni.

Mladiči

Mladički se skotijo slepi in spregledajo po dveh tednih. Shodijo pri enem mesecu, pri šestih tednih pa že sledijo mami na kratke sprehode in kasneje na lov. Odrasli risi dajo mladičem ulov, da se z njim igrajo, preden ga pojejo. Tako se mladiči učijo loviti. Risinja je zelo dobra mama. Po skotitvi pusti mladiče same le, ko je zelo lačna. Ko ujame plen, se hitro vrne k mladim.
Mladički so zelo radovedni, živahni in spretni. Radi plezajo po drevesih, pri tem so jim v pomoč izjemno ostri krempeljci. Ko po desetih mesecih zapustijo mamo, bratje in sestre navadno ostanejo skupaj še nekaj mesecev ter skupaj lovijo.

Zanimivosti

- Ris na dan potrebuje 2 kg mesa, samica z mladiči pa celo do 5 kg.

- Ris zelo dobro sliši. Sluh mu pri lovu pomaga bolj kot voh.

Ris v Sloveniji

Ris je nekoč živel na velikem delu Evrazije, danes pa ga marsikje v Evropi ni več. Na začetku 20. stoletja je bil v Sloveniji iztrebljen. Leta 1973 so lovci v gozdove Kočevskega Roga naselili šest risov iz Slovaške. Naselitev je popolnoma uspela. Njihovi potomci so se razširili proti severu do Alp in proti jugu preko Hrvaške do Bosne. V Sloveniji trenutno živi 40 do 50 osebkov, večina na Kočevskem. Od leta 1993 je ris popolnoma zavarovana žival. Ogrožata ga nezakonit lov ter gradnja cest, železnic in naselij na območju, kjer živi.

Radiotelemetrija

Za poučevanje življenjskih navad risa danes uporabljajo posebno ovratnico z radijskim oddajnikom. Žival najprej ujamejo in jo uspavajo, nato ji namestijo ovratnico. Po signalu iz oddajnika je potem mogoče spremljati, kje se ris giblje, kakšne prehranjevalne navade ima in še celo vrsto drugih podatkov.

Osebna izkaznica:

Strokovno ime: Lynx lynx

Telesna dolžina: 70-130 cm

Ramenska višina: 65-75 cm

Teža: 18-30 kg

Brejost: 2 meseca, 2-3 mladiči

Spolna zrelost: Pri 3 letih

Velikost domačega okoliša: 100-1800 km2

Življenjska doba: 16-18 let